Ocena tveganja pri delu: kdaj jo je treba dopolniti zaradi sprememb na delovnem mestu?
Delovna mesta se sčasoma spreminjajo. Uvajajo se novi stroji in tehnologije, spreminjajo se delovne naloge, uporabljajo nove snovi ali se drugače organizira delo. Pri tem se lahko pojavijo nevarnosti, ki jih ob pripravi prvotne ocene tveganja še ni bilo ali pa niso bile prepoznane.
Zato ocena tveganja ne sme ostati nespremenjena, če ne odraža več dejanskih razmer pri delu. Kdaj je treba preveriti njeno ustreznost in v katerih primerih jo je treba dopolniti?
Kaj določa zakonodaja?
Zakon o varnosti in zdravju pri delu (ZVZD-1) v 17. členu določa, da mora organizacija popraviti in dopolniti oceno tveganja vsakokrat, ko obstoječi preventivni ukrepi niso zadostni oziroma niso več ustrezni, ko se spremenijo podatki, na katerih je ocenjevanje temeljilo, ali ko obstajajo možnosti za izboljšanje oziroma dopolnitev ocenjevanja.
Zakon torej ne določa splošnega časovnega obdobja, po katerem bi bilo treba avtomatično izdelati novo oceno tveganja. Obveznost je povezana predvsem s spremembami in ugotovitvami, ki lahko vplivajo na varnost in zdravje pri delu.
Katere spremembe lahko zahtevajo dopolnitev ocene tveganja?
Spremembe niso vedno povezane z uvedbo nove proizvodnje ali večjo reorganizacijo podjetja. Tveganja se lahko spremenijo tudi zaradi manjših posegov v delovni proces ali dodatnih zadolžitev zaposlenih.
Sprememba delovnih nalog
Če zaposleni prevzamejo dodatna opravila ali začnejo delo izvajati drugače, je treba preveriti, ali so nove naloge že zajete v oceni tveganja. Primer je administrativni delavec, ki začne občasno opravljati delo v skladišču, ali vzdrževalec, ki prevzame dodatna dela na višini.
Nova delovna oprema in tehnologija
Uvedba novega stroja, viličarja, dvižne naprave ali druge delovne opreme lahko prinese nove mehanske, električne, ergonomske in druge nevarnosti. Podobno velja za avtomatizacijo ali spremembo proizvodnega postopka.
Spremembe delovnega prostora
Premestitev delovnega mesta, drugačna razporeditev strojev, ureditev skladišča ali sprememba transportnih poti lahko vplivajo na varnost zaposlenih. Preveriti je treba tudi morebitne spremembe hrupa, osvetljenosti, prezračevanja in mikroklimatskih razmer.
Uvajanje novih snovi in materialov
Pri zamenjavi ali uvedbi novih kemikalij je treba preveriti njihovo nevarnost, način uporabe, možnost izpostavljenosti in potrebne zaščitne ukrepe. Podatki iz varnostnih listov so pri tem pomembno izhodišče.
Spremembe organizacije dela
Tudi uvedba izmenskega ali nočnega dela, sprememba delovnega ritma, povečanje obsega dela ali pogostejše samostojno delo lahko vplivajo na varnost in zdravje zaposlenih. Pri tem ne smemo spregledati psihosocialnih tveganj, utrujenosti in povečane delovne obremenitve.
Razlog za pregled so lahko tudi nezgode in ugotovitve pri delu
Potreba po dopolnitvi ocene tveganja ne nastane samo ob načrtovanih spremembah. Nanjo lahko opozorijo tudi dogodki in ugotovitve iz vsakodnevne prakse.
Med pomembnejšimi razlogi so nezgode pri delu in skorajšnje nezgode, ugotovljene bolezni, povezane z delom, rezultati meritev delovnega okolja ter ugotovitve izvajalca medicine dela ali nadzornih organov.
Če se na primer pri preiskavi nezgode ugotovi, da obstoječi preventivni ukrepi niso bili ustrezni, je treba preveriti tudi oceno tveganja in jo po potrebi dopolniti. Enako velja, kadar meritve pokažejo drugačne razmere od predhodno ocenjenih.
Ali je treba ob vsaki spremembi izdelati novo oceno tveganja?
Ne. Vsaka manjša sprememba še ne pomeni, da je treba izdelati novo oceno tveganja.
Če podjetje na primer zamenja računalniški monitor, pri tem pa se ne spremenijo delovne naloge, način dela ali druge okoliščine, ki vplivajo na tveganja, to samo po sebi še ne zahteva dopolnitve ocene.
Drugače je, če se uvede nov stroj, spremenijo delovne naloge ali se zaposleni začnejo srečevati z nevarnostmi, ki v obstoječi oceni niso bile obravnavane.
Odločilno je, ali obstoječa ocena še vedno ustrezno prikazuje dejanske nevarnosti in tveganja ter ali so predvideni preventivni ukrepi zadostni. Včasih zadošča dopolnitev posameznega dela ocene, v drugih primerih je potrebna obsežnejša ponovna presoja.
Kaj je treba storiti ob spremembi?
Smiselno je, da se vsaka pomembnejša sprememba najprej preveri z vidika varnosti in zdravja pri delu, še preden se začne izvajati nov način dela.
Pri tem je treba ugotoviti, katere nevarnosti lahko prinese sprememba, kdo bo izpostavljen in ali obstoječi ukrepi še zagotavljajo ustrezno varnost. Če je potrebno, se ocena tveganja dopolni, določijo se dodatni ukrepi in ustrezno prilagodijo navodila za varno delo.
Spremembe lahko zahtevajo tudi dodatno usposabljanje zaposlenih. V skladu z 38. členom ZVZD-1 je treba delavce usposobiti za varno delo tudi pred uvajanjem nove tehnologije in novih sredstev za delo ter ob spremembi delovnega procesa, ki lahko vpliva na varnost pri delu.
Pri dopolnjevanju ocene je treba upoštevati tudi dolžnost posvetovanja z delavci oziroma njihovimi predstavniki. Ko se izjava o varnosti z oceno tveganja spremeni in dopolni, jo je treba v skladu z 18. členom ZVZD-1 objaviti na običajen način in v ustreznem delu posredovati zaposlenim.
Ocena tveganja mora odražati dejansko stanje
Spremembe delovnih mest in procesov so v podjetjih običajne. Pomembno pa je, da se ob njih ne spregleda vpliva na varnost in zdravje zaposlenih.
Pravočasno preverjanje ocene tveganja omogoča prepoznavanje novih nevarnosti, prilagoditev preventivnih ukrepov in preprečevanje nezgod ter škodljivih vplivov na zdravje.
Ocena tveganja je uporabna le, če ustreza delu, ki ga zaposleni dejansko opravljajo, in razmeram, v katerih delo poteka.
