Delavec lahko na delovnem mestu zboli za poklicno boleznijo. Razlogi so različni, med najpogostejše pa sodijo delovno mesto v nevarnem okolju (npr. delo z nevarnimi snovmi…), nepravilno ravnanje z nevarnimi snovmi, neustrezno načrtovani in izvajani tehnološki procesi, neustrezni delovni pogoji, neupoštevanje priporočil varnega in zdravega dela, neustrezna zaščita in neuporaba varovalnih sredstev ali pa kombinacija več vzrokov.
Po ocenah strokovnjakov zaradi poklicnih bolezni pri nas vsako leto zboli okrog tisoč delavcev, a večinoma ostajajo neprepoznani in brez pravic. Šele z uradno ugotovljeno poklicno boleznijo lahko namreč koristijo pravice iz invalidskega in zdravstvenega zavarovanja, ki jim pripadajo kot poklicno bolnim.
Po tridesetih letih brez ustreznih predpisov na tem področju, je bil 24. februarja objavljen Pravilnik o poklicnih boleznih, ki se je začel uporabljati 1. maja letos.
Nov pravilnik o poklicnih boleznih določa poklicne bolezni, dela na katerih se pojavljajo poklicne bolezni, pogoje, ob katerih se bolezni štejejo za poklicne bolezni ter postopek ugotavljanja, potrjevanja in prijavljanja poklicnih bolezni. Razširil pa se je tudi seznam poklicnih bolezni.
S pravilnikom se določajo poklicne bolezni za namen:
– ugotavljanja in potrditve obstoja poklicne bolezni, na podlagi katere delavec uveljavlja pravice iz obveznega zdravstvenega zavarovanja oz. pokojninskega in invalidskega zavarovanja;
– prilagoditve organizacije delovnega procesa in delovnih pogojev na določenem delovnem mestu ali določenem delu, ki jih izvede delodajalec;
– spremljanja stanja na področju poklicnih bolezni v skladu s predpisi.
Po navedbah ministrstva za zdravje se bodo delovne razmere za zaposlene zaradi odkrivanja in registracije poklicnih bolezni izboljšale, ustrezno bodo lahko poskrbeli za tiste, ki so že zboleli, dolgoročno pa preprečili nastanek novih bolezni.
Pri delavcu gre za poklicno bolezen, če je ugotovljena jasna povezava med boleznijo, ki je na Seznamu poklicnih bolezni ter škodljivimi dejavniki delovnega mesta. Pri ugotavljanju vzročne zveze se upošteva delovna anamneza delavca, iz katere izhaja, da opravlja ali je opravljal delo v delovnih pogojih, kjer je ali je bila prisotna izpostavljenost dejavniku, ki bi lahko povzročila bolezen.
Odslej bo postopek prijave poklicne bolezni za delavca enostavnejši: delavec bo izpolnil obrazec, ki je sestavni del pravilnika, in ga poslal na Klinični inštitut za medicino dela, prometa in športa. Pri tem mu lahko pomagajo pooblaščeni izvajalec medicine dela, specialist, ki je obravnaval bolezen, za katero se sumi, da je poklicna, izbrani osebni zdravnik ali strokovni delavec za varnost pri delu.
Za ugotavljanje vzročne povezanosti med delom in boleznijo pa bo pristojna neodvisna komisija strokovnjakov, ki lahko poklicno bolezen potrdi, ovrže ali pa ugotovi, da je podan sum na poklicno bolezen.
Posamezniku s potrjeno poklicno boleznijo pravilnik med drugim omogoča kritje vseh stroškov zdravstvenih storitev povezanih z boleznijo ter stoodstotno nadomestilo plače v času bolniške odsotnosti zaradi bolezni.
