Prvi ukrep za preprečevanje poškodb pri delu je dobro izdelana ocena tveganja. Ocena tveganja mora biti izdelana za konkretno delovno mesto. Bistvo je, da so v oceni tveganja navedene konkretne nevarnosti (strokovno temu rečemo tveganja), ki se pojavljajo na posameznem delovnem mestu ter takšni in drugačni varnostni ukrepi s katerimi bomo te nevarnosti odpravili in tako zmanjšali tveganja za nastanek poškodb in zdravstvenih okvar na najmanjšo možno mero.
Drugi zelo pomemben ukrep je, da po poškodbi delavca naredimo raziskavo te poškodbe. Raziskavo naredi strokovni delavec za varnost in zdravje pri delu ali zunanja strokovna služba, ki je za to pooblaščena. Bistvo raziskave je ugotoviti vzroke za njen nastanek in predpisati korektivne ukrepe, da se takšna poškodba ne bo več ponovila.
Tretji ukrep je implementacija usposabljanj in treningi o pravilnih oziroma varnih postopkih dela. V treninge morajo biti poleg delavcev vključeni tudi nadrejeni vodje, saj bodo le tako lahko izvajali ustrezen nadzor nad varnim delom svojih podrejenih delavcev.
Četrti ukrep pa vzpostavitev ustreznega nadzora nad varnim izvajanjem dela, ki ga morajo redno izvajati nadrejeni vodje in poročati vodstvu podjetja o izboljševanju stanja v skladu z zastavljenimi cilji.
Zelo pomembno je tudi, da je delavcem zagotovljena ustrezna osebna varovalna oprema, ki bo preprečevala nastanek poškodb. Ustrezna osebna varovalna oprema pomeni to, da je prilagojena delavcu, zato da jo bo v praksi tudi uporabljal, izbrana mora biti glede na vrsto nevarnosti, ki nastajajo pri delu, na njej mora biti pritrjen znak CE, imeti priloženo Izjavo o skladnosti ter navodila za uporabo in vzdrževanje v slovenskem jeziku.