V zadnjem času je bilo napisano kar nekaj besed okoli regresnih zahtevkov, ki jih Zavod za zdravstveno ter Zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje uveljavlja v primeru, da je poškodba pri delu nastala zaradi neupoštevanja predpisov iz varnosti in zdravja pri delu. Med drugim lahko preberemo tudi to, da za obrtnike oziroma podjetnike problem predstavlja tudi preobsežna zakonodaja in da absolutne varnosti ni možno doseči. Na osnovi tega je bil tudi podan predlog, da se omeji višina regresnega zahtevka v primeru, ko je do škodnega dogodka prišlo zaradi majhne malomarnosti.
Na eni strani je potrebno povedati, da regresni zahtevek v primeru hujše poškodbe pri delu za majhnega delodajalca vsekakor lahko pomeni zelo velik strošek ali celo prenehanje obstoja podjetja in da bi bilo to potrebno urediti v okviru zavarovanja. Na drugi strani pa imamo v Sloveniji kar nekaj obrtnikov oziroma podjetnikov, ki imajo v delovnem procesu slabo poskrbljeno bodisi za svojo varnost bodisi za varnost svojih sodelavcev. To pa vodi do poškodb, poklicnih boleznih in drugih zdravstvenih obolenj in nenazadnje visokih stroškov zdravljenja, ki so s tem povezani in jih nekdo mora poravnati. Veliko obrtnikov oziroma podjetnikov v Sloveniji tudi ne ve kaj varnost in zdravje pri delu v praksi sploh pomeni. To namreč ne pomeni, to, da obrtnik oziroma podjetnik nekje naroči Izjavo o varnosti z oceno tveganja, ki je po možnosti neuporabna in je namenjena samo zato, da se jo lahko pokaže inšpekcijskim službam, temveč to pomeni, da je delovni proces urejen na tak način, da zmanjšamo tveganje za nastanek nezgod pri delu, zdravstvenih obolenj ali poklicnih bolezni delavcev na najmanjšo možno mero.
Cilj varnosti in zdravja pri delu namreč je, da bo delavec prišel do upokojitve zdrav, zato varnost in zdravje pri delu v praksi pomeni imeti tako Izjavo o varnosti z oceno tveganja, ki je prilagojena na dejansko stanje v podjetju. Zato ocene tveganja tudi ni možno narediti na daljavo, ampak na konkretnem delovnem mestu. Narejena pa mora biti tako, da je za obrtnika oziroma podjetnika uporabna, kratka in jedrnata. Obvezno mora imeti priložen kratek plan odpravljanja pomanjkljivosti, ki ga redno spremljata strokovni delavec za varnost in zdravje pri delu ter obrtnik oziroma podjetnik. Prav tako potrdilo o usposobljenosti delavca iz varnosti in zdravja pri delu nima nobene vrednosti, če delavec ni bil usposobljen za varno opravljanje dela na konkretnem delovnem mestu. Torej, da pozna nevarnosti v delovnem procesu ali na delovnem mestu in varnostne ukrepe s katerimi se izogne poškodbam. Tudi delovni proces ne more biti varen, če nimamo vzpostavljenega rednega nadzora nad stanjem varnosti in zdravja pri delu in požarnega varstva in nenazadnje, da tudi tveganja oziroma nevarnosti, ki jih ugotovimo redno odpravljamo.
Zato je zelo pomembno, kakšnega strokovnega delavca oziroma podjetje boste izbrali, da vam bo uredilo področje varnosti in zdravja pri delu. To se pravi naredilo oceno tveganja, navodila za varno delo, izvedlo usposabljanja delavcev in zagotovilo ustrezne požarno varnostne ukrepe. Od tega je namreč odvisno tudi, koliko boste imeli poškodb pri delu, zdravstvenih okvar delavcev in požarov. In nenazadnje tudi regresnih zahtevkov.
Stoodstotne varnosti vsekakor ni možno doseči na nobenem področju dela, lahko pa zmanjšamo tveganje za nastanek poškodb in zdravstvenih okvar delavcev ter tveganje za nastanek požara na najmanjšo možno mero. V kolikor se varnosti in zdravja pri delu lotimo na pravi način to ni birokratska ovira ali nepotreben strošek, temveč investicija, ki se dolgoročno bogato obrestuje. To namreč pomeni, da bomo v delovnem procesu zagotovili red in čistočo, delavcem pa varne in zdrave delovne pogoje. S tem pa bistveno zmanjšali tveganje za nastanek poškodb, zdravstvenih okvar, invalidnosti, izboljšali počutje zaposlenih na delovnem mestu, znižali bolniški stalež, povečali produktivnost in ugled svojega podjetja.
Zagotovo gredo trendi ne samo v Sloveniji, ampak tudi drugje v svetu v to smer, da se bodo stroški odškodnin zaradi slabe varnosti in zdravja pri delu ali požarnega varstva v prihodnosti povečevali in ne zmanjševali. In dejstvo je tudi, da so stroški slabe varnosti in zdravja pri delu v razvitem delu sveta mnogo višji, kot v Sloveniji.
