Poškodba pri delu je opredeljena v 66. členu zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (ZPIZ-2) Ur.l. RS, št. 96/2012 kot:

  • poškodba, ki je posledica neposrednega in kratkotrajnega mehaničnega, fizikalnega ali kemičnega učinka, ter poškodba, ki je posledica hitre spremembe položaja telesa, nenadne obremenitve telesa ali drugih sprememb fiziološkega stanja organizma, če je takšna poškodba v vzročni zvezi z opravljanjem dela ali dejavnosti, na podlagi katere je poškodovanec zavarovan; 
  • poškodba, povzročena na način iz prejšnje alineje, ki jo utrpi zavarovanec na redni poti od stanovanja do delovnega mesta ali nazaj, če prevoz organizira delodajalec ter poškodba, povzročena na način iz prejšnje alineje, ki jo utrpi zavarovanec na službeni poti; 
  • obolenje, ki je neposredna in izključna posledica nesrečnega naključja ali višje sile med opravljanjem dela oziroma dejavnosti, na podlagi katere je oboleli zavarovan.

Poškodbe pri delu se zgodijo zaradi več faktorjev, ki privedejo do nevarnih situacij. Te faktorje delimo na dve skupini. To so nevarni delovni pogoji in nevarni postopki dela.

Nevarni delovni pogoji so:

  • neustrezno urejena delovna mesta;
  • neustrezna oziroma nevarna delovna oprema;
  • mastna tla;
  • neustrezna razsvetljava;
  •  ipd.

Nevarni postopki dela pa so:

  • neustrezna uporaba delovne opreme;
  • neuporaba osebne varovalne opreme;
  • neupoštevanje postopkov dela in navodil.

Večji del vseh nezgod se zgodi zaradi nevarnih postopkov dela, ki so posledica delavčevega namernega ali nenamernega obnašanja.

Poznamo različne vrste poškodb pri delu. Najbolj pogoste vrste so: 

  • Zvini gležnja, kot posledica zdrsa;
  • urezi vbodi;
  • opekline;
  • uščipnjenja, stisnjenja;
  • poškodbe oči, zaradi padcev tujkov v oko;
  • mehanski udarci kot so udarci z raznimi predmeti ali orodji v dele roke ali noge;
  • poškodbe pri delu z nevarnimi kemikalijami.
0