Beseda absentizem pomeni odsotnost iz dela oziroma bolniški stalež. Razlogov, zakaj delavec ali delavka odide v bolniški stalež je več, za delodajalca pa so zlasti problematične poškodbe pri delu ali izven dela ter različne vrste bolezni. Dolžina bolniškega staleža je odvisna od vrste bolezni oziroma poškodbe. Traja lahko en dan, en mesec, eno leto, lahko pa tudi dlje. Bolniški stalež ima lahko za delodajalca tudi velike finančne posledice, zlasti pri nastanku hujših ali smrtnih poškodb pri delu ter poklicnih obolenj.
Pri prezentizmu pa gre za to, da delavec prihaja na delovno mesto, kljub temu, da ni popolnoma zdrav, se slabo počuti, ima virusno obolenje, težave v zasebnem življenju ipd. Zaradi tega pa svojega dela ne more učinkovito opravljati. Prezentizem je tudi to, da delavec sicer pride na delo, vendar praktično celoten delovni čas ne naredi nič, ker razmišlja o drugih stvareh, brska po internetu, telefonira, ipd.
Prezentizem je v prvi vrsti občutek, da moraš priti na delo, čeprav si bolan, pod stresom ali kakorkoli nesposoben, da bi svoje delo opravljal učinkovito. Kadar pa smo bolni ali psihično obremenjeni s težavami v zasebnem življenju smo tudi bistveno manj sposobni in učinkoviti pri delu. Posledice tega so vidne v slabšem počutju na delovnem mestu, pomanjkanju energije in volje do dela, večji razdražljivosti, slabši organizaciji dela ter nenazadnje v slabši delovni storilnosti in kakovosti opravljenega dela. Ob zaključku takega delovnega dne ugotovimo, da v podjetju nismo prav dosti naredili.
Marsikateri direktor se začudi, da so stroški prezentizma veliko večji v primerjavi s stroški absentizma. Medtem, ko pri absentizmu vemo, da nekoga ni na delo pa pri prezentizmu ne moremo vedeti, koliko njegova bolezen vpliva na njegovo delovno učinkovitost. Na zunaj lahko posameznik izgleda dobro, vendar ne vidimo, kako se počuti.
Pogosto tudi podjetja spodbujajo takšno stanje z ukrepi za zniževanje absentizma, ko nagrajujejo zaposlene, ki v določenem časovnem obdobju niso bili v bolniškem staležu oziroma čutijo pritisk v smeri izogibanja bolniškim odsotnostim.
Dolgoročno prezentizem vodi v zviševanje bolniških odsotnosti in negativno vpliva na zdravje zaposlenih. Raziskave kažejo, da zaposleni, ki so bili več kot petkrat na leto prisotni na delu kljub bolezni, so bili v obdobju naslednjih treh let pogosteje v daljšem bolniškem staležu, torej v bolniškem staležu, ki je trajal več kot 30 dni.
Vir: – Jakopec Z.(2012). Prezentizem. Ljubljana: kako do boljšega počutja na delovnem mestu.
- Planinc Rozman A.(2012). Kakšno tveganje predstavlja prezentizem v MSP ter kako se z njim spoprijemati.
